DAN 3

Priznam, zvečer sem namesto v knjigo zaplavala v še eno Meta PWR izobraževanje. Poslušala sem vse module, odgovorila na vse kvize 100% pravilno in si prislužila še eno tini mini potrdilo, da vem o MetaPWR res veliko in spet bom najboljša verzija sebe, ko bom v prihodnosti predajala to znanje naprej na vse, ki so in bodo pripravljeni obogatiti svoje življenje.

Moje jutro se vam bo zagotovo zelo utrnilo v spomin, če bom vsakič zapisala: In potem je sledilo ščetkanje jezika ter nepogrešljiv in krasen MetaPWR Advantage kolagen. Da vanj vmešam še kapljici ali dve MetaPWR olja sem vam že omenila? Mislim, da ja.

Po jutranji kavici – včeraj je sploh nisem spila – in obveznostih, ki jih lahko naredim iz pisarne, se odpravim na hitro hojo. Vzela mi bo 45 min in omogočila 5 kilometrov čistega zraka, če le ne bom imela sreče s trošenjem gnojšnice, ki je v našem okolju absolutno prepogosta in grozno smrdeča. Že res, da imam dobro izostren voh, ampak to ni gnoj, kot ga poznam iz domačih kmetij, tisto je kamilica napram temu kar mrcvarijo danes. Pa ne bom grajala, niti se spuščala v debate zakaj je to ali ni dobro in kako rada jem domače, pač povem, da mi ne paše in da mi nos pravi, da to ni normalen gnoj, za normalno gnojenje naše rodne grudi.

Hoja, tuš in lasje so mi vzeli točno uro časa, na kar sem kar ponosna, ker se res trudim iz dneva iztržiti največ. Danes sem hodila brez slušalk in učenja ter se samo prepuščala svojim mislim. Spet sem ozavestila, kako hvaležna sem, da vidim ta pisan svet, zelene in cvetoče travnike, mogočna drevesa, da slišim ptice in se umaknem tistima borima dvema avtomobiloma, ki jih srečam. Naročim si še dvoje bosonoge obutve. Vsak dan sem bolj sprijaznjena z »lepoto« bosonogic, ki seveda prerašča v prednost udobja pred vsem. In če bi razumeli, kaj vse se zgodi če plešeš bos, bi se z mano zagotovo strinjali. No, mogoče pa razumete.

Spet zamesim kruh, včerajšnji je bil tako dober, da ga je ob treh fantih v hiši zmanjkalo kot za šalo. Kruh mi vzame natanko 5 minut dela. Recept zanj mi je dala Metka in je tak, da si niti rok ne umažem, kuhalnica napravi vse namesto mene, vinski kvas mi je prinesel sosed, vodo imamo pa iz pipe ????Ne, niso droži ????

Potiho si priznam, da me nič kaj ne vleče na teren, ker nimam svojega avtomobila. Po pristanku iz Lizbone, se je moj beli prijatelj namreč odločil, da bo še malo počival. Zato mi pripeljejo še en bel nadomestek, ki pa ga kar ne morem vzeti za svojega. Ampak dobro, ni to konec sveta. Sploh ker vem, da svojega dobim nazaj. Pravzaprav sem ga ravnokar dobila.

Popoldan odhitim na zame zelo pomemben sestanek. Kot že v navadi se cela odišavim z olji, ki vem, da bodo ustvarjala prijetno atmosfero tudi onkraj mize. Divja pomaranča po laseh zmaga, granule pepperminta in moje čisto nove granule Metapwr pa poskrbijo, da je tudi zadah iz ust lahkotnejše prijaznejši. S sestankom sem zelo zadovoljna, posrkam ingverjev napitek (dodala sem mu kapljico doTerra pomaranče), ki me je dodobra ogrel in ker sem v bližini staršev, grem sproti pozdraviti še njih. Kot že v navadi, se domov vrnem s polnimi vrečkami domače hrane, mami še danes skrbi, da nisem lačna, ker ve, kako hitro me zanese v delo in pozabo na čas in pripravo dobre hrane. Ampak se res poboljšujem, vnaprej organiziram obroke, predvsem pa skrbim, da tudi v kratkem času izberem pripravo zdravega obroka pred tistim manj zdravim. Da ne bo pomote, tudi »tisti« obstajajo v mojem življenju, ampak enostavno si jih več ne dovolim prevečkrat na teden.

Če rečem, da sem po prihodu domov spet sedla za računalnik, mi ne boste verjeli ali pa boste rekli, pa ta cele dneve dela ali pa se vprašali, kaj pa otroka, mož, življenje? Imata treninge in po treningu igrišče pred blokom. Kaj češ lepšega zanju. Mož pa tudi dela. Pač pridejo dnevi, ko je treba marsikaj nadoknaditi. Sicer pa jaz vidim delo, tudi ko ga ni in si ga naredim, ker se mi spet in spet poraja ta in ta zamisel. Pa to bi še lahko in to. Enostavno uživam v tem procesu.

Moram priznati, da mi je tole pisanje kar malo zlezlo pod kožo in da komaj čakam, kaj mi prinaša jutrišnji dan. V planerju piše, da bo ekstra fajn. Ostani z mano, pa da vidimo.

Če si zamudil/a prva dva dni Dnevnika srečne ženske, potem te vabim, da se končno vpišeš na moje novičke Majina sfera, kjer boš imel/a vse zbrano na enem mestu. Hitri klik te čaka tukaj: www.majinansfera.si. Mogoče sem včasih malo naporna z novičkami, predvsem v smislu, da jih je premalo. Pač skrbim, da imam vedno prostor za izboljšave, a ne? ????

Se bereva spet jutri.

Maja

Deli objavo s prijatelji: