Visoko nad oblaki sem bila, ko me je prešinila ideja o zapisih srečne ženske. Zapisala sem si jo v telefon, da je na trdnih tleh ja slučajno ne pozabim. Iskreno pa možnosti za pozabo itak ni bilo, ker me je ideja več kot očitno potihoma že dolgo nagovarjala.
No, kakorkoli, danes sem tu in sledim zapisom, ki mi pritekajo iz glave in srca. V mlajših letih sem bila tega zelo vešča, pisala sem in pisala, to je bila moja najboljša terapija. Pa ne samo dnevnika, pisala sem tudi pesmi. Naj utišam tvojo misel: Ne, pesmi niso za objavo, čeprav sem takrat že iskala založnika, so pa pesmi bile res dober ventil kako preživeti puberteto, krotiti hormone in razumeti nerazumljen svet 
Dnevnik srečne ženske bo to, kar bo prinesel dan. Težko vam vnaprej obljubim kako zelo pester bo, bo pa moj dan, dan ženske v najboljših letih, dan, prepleten v doTerra svetu, razumevanju mojega delovanja, dihanja in razmišljanja in hkrati moja motivacija, da bom v soju svoje (ne)popolnosti najboljša različica same sebe in najboljše kar trenutno zmorem dati sebi in svetu.
Želim si, da bo beseda tekla, kot bi jo pisala v samo moj dnevnik in da bom misel o tem, da je javna, zatrla bremzanje in leporečenje. Če kaj, sem v življenju iskrena, do sebe in do ljudi, a kljub temu večkrat modro tiho. In tudi zdaj ne bo nič drugače, ampak beseda mora teči, ker želim v tem procesu seveda tudi uživati.
Jutri nadaljujem s svojo Meta PWR izkušnjo in neizmerno sem radovedna kaj vse mi bo prinesla tokrat. Rezultati doslej so več kot navdihujoči in zagotovo si želim navdihniti še koga. Da sprejme vstopnico in začne s svojim dnevnikom srečne ženske ali moškega, seveda 
Boš z mano?
